DAVKI
Normiranec ali dejanski stroški: kdaj se kaj izplača
Od leta 2026 veljajo za normirance nova pravila in odločitev ni več tako preprosta kot prej. Kdaj se pavšal še vedno splača in kdaj vam dejanski stroški prinesejo več.
5 min branja
Normiranec je bil dolgo najlažja pot za manjše podjetnike. Brez zbiranja računov, brez razmišljanja o tem, kaj je davčno priznano, davek nizek in predvidljiv. Od leta 2026 je slika drugačna in odločitev zahteva izračun.
Kako sistem deluje
Pri dejanskih stroških se davčna osnova izračuna kot razlika med prihodki in dejanskimi odhodki. Zbirate račune, dokazujete poslovno rabo, plačate davek od tistega, kar ostane.
Pri normirancu se stroški ne dokazujejo. Država prizna pavšalni odstotek prihodkov kot odhodek in davek se plača od preostanka.
Od 1. januarja 2026 se normirani odhodki priznajo v višini 80 odstotkov prihodkov do 60.000 evrov. Nad 60.000 evri se normirani odhodki ne priznajo več, kar pomeni, da je celoten prihodek nad tem pragom davčna osnova.
Prag prihodkov za obstanek v sistemu je 120.000 evrov za polni s.p. in 50.000 evrov za popoldanskega.
Zakaj je 60.000 evrov ključna številka
Do 60.000 evrov prihodkov ostaja normiranec zelo ugoden. Davčna osnova je 20 odstotkov prihodkov, efektivna obremenitev pa nizka.
Takoj nad tem pragom se razmerje obrne. Ker se za del prihodkov nad 60.000 evri odhodki ne priznajo, plačate davek od celotnega zneska, tudi če ste imeli pri njem realne stroške. Pri dejavnosti z materialom, podizvajalci ali potnimi stroški to hitro postane bistveno dražje od običajnega s.p.
To pomeni, da ni več dovolj pogledati samo, ali ste pod pragom. Pogledati morate, kje bo vaš prihodek konec leta in kakšen delež tega so realni stroški.
Kdaj je normiranec še vedno prava izbira
Normiranec se še naprej izplača, kadar so vaši dejanski stroški nizki. Tipično so to storitvene dejavnosti, kjer prodajate predvsem svoj čas in znanje: svetovanje, programiranje, oblikovanje, prevajanje, izobraževanje, določene obrtne storitve brez večjega materiala.
Če imate manj kot 20 odstotkov realnih stroškov in ostajate pod 60.000 evri prihodkov, je odgovor skoraj vedno normiranec.
Druga prednost je čas. Ni zbiranja računov, ni razprav o tem, ali je nekaj davčno priznano, računovodstvo je cenejše. Za marsikoga je to vredno več kot nekaj sto evrov davčne razlike.
Kdaj so dejanski stroški boljši
Preidite na dejanske stroške, kadar vaši stroški presegajo priznani pavšal. To velja za trgovino, gostinstvo, proizvodnjo, gradbeništvo, prevozništvo, torej povsod, kjer je material ali podizvajalec velik del prihodka.
Prav tako se dejanski stroški izplačajo, kadar načrtujete večjo investicijo. Amortizacija opreme, vozila ali prostora zniža davčno osnovo, pri normirancu pa te možnosti nimate.
Tretji primer je leto z izgubo. Normiranec plača davek tudi takrat, ko posluje slabo, ker se davek računa od prihodkov. Pri dejanskih stroških izguba pomeni, da davka ni, in jo lahko prenesete naprej.
Odločitev ni več enostavno popravljiva
Najpomembnejša sprememba je omejitev vrnitve. Kdor iz sistema normirancev izstopi ali z njim preneha, se vanj pet davčnih let ne more vrniti.
Prej se je dalo poskusiti in naslednje leto popraviti. Zdaj je izstop dolgoročna odločitev, zato jo je treba narediti na podlagi projekcije za več let, ne samo za naslednje.
O sistemu za naslednje leto se odloča na podlagi prihodkov tekočega leta. To pomeni, da je pravi čas za razmislek jesen, ne januar. Takrat že veste, kje boste konec leta pristali, in imate še čas za ukrepanje.
Kaj naredimo mi. Naredimo primerjavo na vaših dejanskih številkah. Pogledamo prihodke, realne stroške in načrte za naslednje leto ter izračunamo, koliko bi plačali v enem in koliko v drugem sistemu. Pri tem upoštevamo tudi petletno omejitev, da odločitev ne bo prinesla presenečenja čez dve leti.
Če niste prepričani, kje stojite, nam pošljite promet za tekoče leto. Odgovor dobite v nekaj dneh.