ZA PODJETNIKE
Kako pravilno zaprete s.p. brez presenečenj
Zaprtje s.p. ni samo odjava na točki SPOT. Kaj je treba urediti prej, kaj sledi po zaprtju in kje nastanejo stroški, na katere večina ne računa.
4 min branja
Zaprtje s.p. je videti kot enostavno opravilo. Oddate odjavo, prispevki nehajo teči, zadeva je končana. V praksi je zadnji korak najlažji, vse ostalo pa se dogaja pred njim in po njem.
Najprej vrstni red, šele nato datum
Odjava dejavnosti se odda pri AJPES prek portala SPOT ali osebno na točki SPOT. Datum prenehanja določite sami, vendar ga ni mogoče postaviti za nazaj.
Preden ga določite, mora biti urejeno naslednje: izdani in plačani vsi računi, poravnane obveznosti do dobaviteljev, zaključene pogodbe z naročniki, odjavljeni morebitni zaposleni, pregledana osnovna sredstva in zaloge.
Če to naredite po odjavi, se stvari zapletejo, ker nekatere postopke kot fizična oseba brez dejavnosti izvedete težje.
Osnovna sredstva in zaloge so najpogostejši strošek
To je točka, ki jo ljudje spregledajo najpogosteje.
Ko dejavnost preneha, se premoženje podjetja prenese na vas kot fizično osebo. Vozilo, oprema, računalniki, zaloga, vse to gre iz podjetja k vam. Ta prenos ni nevtralen. Obravnava se podobno kot prodaja in lahko sproži davčno obveznost.
Če ste pri nakupu uveljavljali odbitek DDV, je treba pri prenehanju preveriti tudi obveznost popravka odbitka DDV. Pri vozilih in nepremičninah so zneski lahko občutni.
Zato pri zaprtju vedno najprej naredimo pregled osnovnih sredstev in izračunamo, kaj prenos dejansko pomeni. Včasih se izplača opremo prodati še pred zaprtjem, včasih ne. Odvisno od nabavne vrednosti, starosti in tega, ali ste DDV odbijali.
Zaposleni
Če imate zaposlene, jih morate odjaviti in izpeljati odpoved iz poslovnega razloga po predpisanem postopku, z odpovednim rokom in odpravnino.
Tega ni mogoče narediti na hitro zadnji teden. Odpovedni roki tečejo in vplivajo na to, kdaj lahko dejavnost sploh preneha.
Kaj sledi po prenehanju
Prenehanje ne pomeni, da ste opravili z obveznostmi.
Oddati je treba zaključni davčni obračun za obdobje od začetka leta do dneva prenehanja. Rok je krajši kot pri običajnem letnem obračunu, zato ga je dobro imeti v koledarju.
Če ste bili zavezanec za DDV, sledi odjava iz sistema DDV in zadnji obračun.
Poslovno dokumentacijo je treba hraniti tudi po zaprtju. Roki hrambe se razlikujejo glede na vrsto dokumenta, pri nekaterih so zelo dolgi.
Poslovni račun zaprite šele, ko so vse obveznosti poravnane in ko ste prejeli vsa vplačila.
Kdaj je bolje mirovanje kot zaprtje
Če dejavnost samo za nekaj časa ustavljate, obstajajo možnosti, ki ne pomenijo dokončnega zaprtja. Pri ponovnem odprtju namreč izgubite reference, davčno številko dejavnosti in morebitna dovoljenja, ki ste jih pridobili.
Pri normirancih je to še pomembneje. Kdor iz sistema normiranih odhodkov izstopi ali z dejavnostjo preneha, se vanj pet davčnih let ne more vrniti. Zaprtje in ponovno odprtje čez leto dni torej ni več nevtralna poteza.
Kaj naredimo mi. Naredimo pregled pred zaprtjem: kaj je odprtega, kaj je na osnovnih sredstvih, kaj se zgodi z DDV in koliko bo prenehanje dejansko stalo. Na podlagi tega predlagamo datum, ki je za vas najugodnejši. Nato izpeljemo vse skupaj: odjavo, zaključni obračun, odjavo iz DDV in ureditev dokumentacije.
Če razmišljate o zaprtju, se oglasite vsaj mesec prej. Skoraj vedno se najde nekaj, kar je pametneje urediti pred odjavo kot po njej.